Vedno sem bila prepričana, da moje življenje poteka tako kot mora, da ne gre drugače.

Se rodiš, živiš, se trudiš za boljši jutri, kajti čeprav se zdi vsaj okolici, da tebi pa res nič ne manjka in se nimaš pravice pritoževati, še malo potrpiš in še malo in še malo, vmes še sam sebe prepričuješ da je vse v redu in si srečen in nato umreš, ko pride tvoj čas.

Ne gre drugače, vendar pa je v nekem trenutku bolečina bila prehuda, tako huda da kljub pretvarjanju, da je vse v redu, ali pa prav zaradi tega, nisem videla več smisla življenja in sem želela izbrati odhod, bila sem prepričana ,da je prišel moj čas.

Ne ni mi žal, da sem hodila po tej poti, kajti danes sem srečna. Ampak ta pot je bila potrebna, da se mi je vrnila vera v ljudi s pomočjo tistih, ki so mi pomagali, svetovali, me bodrili ali pa preprosto bili ob meni in me držali za roko, da nisem padla na poti iz globin bolečine.

Neskončno sem hvaležna prijateljici, ki me je usmerila na pot duhovnosti, Tatjana Melin za katero vem, da me spremlja v družbi angelov in je še vedno ob meni, čeprav je ni več v fizičnem svetu, vedno ko potrebujem pomoč in podporo.

Bile so težke, boleče preizkušnje, vendar brez njih nebi bila danes to kar sem, prano terapevtka po metodi Pranic Healing, angelska terapevtka in učiteljica meditacije, ki pomagam drugim s pomočjo tega kar sem izkušala in vsekakor z znanjem, ki sem ga pridobila in ga še iščem ter se posvečam pridobivanju novega.